Na ta dan, pred 10 leti sem, sem postala samostojna podjetnica.
Odprla sem svoj s.p., ki je bil logično nadaljevanje freelacerstva s statusom samostojnega kulturnika.
Vendar zame je bil ta korak težak. Želela sem si stalnosti, varnosti in rednih dohodkov. Želela sem si v sistem, kjer bom delala 8 ur in 15-tega dobila plačo.
Velikokrat sem poskušala na raznoraznih razpisih, prišla v finalni izbor vendar ostala praznih rok oz. brez službe.
Na enem izmed zadnji razgovorov v znani slovenski farmacevtski korporaciji, pa se mi je posvetilo. Rekli so, da mi ne verjamejo, da se bom sposobna ‘štempljati’, kajti kot dolgoletni freelacer zagotovo nimam navad, da točno in redno prihajam na delo….
In razodetje, ki sem ga le stežka sprejela je bilo, da jaz RES nisem za v SISTEM.
Takrat sem se resnično vprašala, kaj želim od življenja. In ne glede na to, da si je moj mož želel še eno plačo pri družinskem proračunu, sem začela ustvarjati lastno blagovno znamko.
Prva leta so bila suha in ‘pokurila’ sem vso dediščino, zato v šali včasih pomislim, da so bili moji največji investitorji moj oče, babica in dedek. 🙂 Naj počivajo v miru!
Ja, taka je resnica in tak je začetek moje samostojne poti.
Vsem, ki se odločate za samostojno pot, svetujem, da vzporedno s službo ustvarjate novo pot, dokler se le da.
Resnično morate biti prepričani, da bo vaš novi biznis že v polnem teku, ko boste dali odpoved.
Svoboda ne nudi varnosti.
Zato je včasih luštno, včasih pa tudi ni!
Tako kot v sistemu, ki nudi dovolj varnosti in premalo svobode.
Čin čin na samostojno pot!!!